O nas in naši kmetiji
Zakaj kmetujemo? Nekateri veste, da naša rodbina na tem mestu kmetuje že krepko več kot 100 let, skozi več držav, tudi skozi več vojn. Ampak tradicija ni razlog, da to delamo še naprej. Tudi ljubezen do zemlje, čeprav je zelo pomembna, ni tisti glavni razlog zakaj. Če sem iskren, smo vmes že sami pozabili zakaj.
Ker smo pozabili, smo bili leta 2020 tik pred tem, da kmetijo ugasnemo. Takrat je šla naša glavna prodajalka, mama Joži, skozi zelo zahtevno operacijo hrbtenice, po kateri je bilo jasno, da ne bo mogla več prodajati in delati kot pred operacijo. Otroci smo imeli vsi svoje kariere in načrte, samo oče je bil premalo in enostavno se ni več zdelo smiselno vztrajati naprej.
Potem se je zgodil Covid in prvi lock down, ko je bilo vse zelo negotovo. Nismo vedeli, kakšna bolezen je to, kaj bo z mejami, kaj bo moč kupiti v trgovini, bo sploh mogoče dobiti hrano, če bodo meje zaprte, koliko časa bo trajalo itd.. In takrat so nas številni prijatelji, znanci, sosedje in naključni mimoidoči spraševali, če se da dobiti kaj krompirja in ostale zelenjave. Lokalna hrana in domača zelenjava sta postali zopet pomembni. In zaradi teh skrbi ljudi okoli nas smo se zopet spomnili, zakaj kmetujemo, kaj je naše poslanstvo. Naše poslanstvo je zagotavljati prehransko varnost ljudem okoli nas, mi skrbimo za njihovo samooskrbo. Covid je sicer izzvenel, življenje je šlo nazaj v stare tirnice, ampak za nas ostaja naše poslanstvo vseeno zelo jasno. Mi moramo pridelati najboljšo možno zelenjavo, ki jo znamo, za 120 naših strank in njihovih družin, vsak teden.
Zakaj 120? Glede na velikost naše kmetije v tem trenutku je to število ljudi, za katere smo mi lahko njihova kmetija, njihova samooskrba, njihova prehranska varnost.
Slovenci imamo izjemno srečo, da imamo majhna mesta, razpršeno poseljenost in ima lahko praktično čisto vsak prebivalec svojo kmetijo, svojega kmeta. Za nekoga v večmilijonskem mestu je to čista utopija. Predstavljajte si, kakšno prehransko varnost bi imeli, koliko bolj zdravo in okusno bi jedli, koliko manj odpadkov bi nastalo, manj transporta, če bi vsi imeli svojega kmeta, če bi vsi vedeli, da njihov kmet skrbi za njihovo prehransko varnost. Da bi to dosegli, potrebujemo 20 000 kmetov, ki bi imeli podoben model našemu, kar je slaba tretjina vseh kmetij v Sloveniji.
Podoben model potrebujemo, ker so slovenske kmetije, razen redkih, premajhne, da bi lahko zalagale velike trgovske verige. Povezovanje je sicer delna rešitev, a mnogokrat težko izvedljiva. Problem je tudi, da vsak dodatni posrednik vzame svoj del končne cene, vedno na račun kmeta. Ti zato neustavljivo zapirajo svoje kmetije, hrano moramo uvažati iz velikih industrijskih kmetij, posledično vsi slabše jemo, kar neizbežno poslabša naše zdravje, predvsem pa nismo samooskrbni, nimamo te varnosti, če gre kaj narobe. Zadnje čase pa je jasno, da gre zelo veliko stvari lahko zelo hitro narobe. Svojo varnost prepuščamo drugim, česar nobena pametna država vse do posameznika, ne bi dopustila.
Zato hvala, da ste naše stranke in da smo lahko vaša kmetija, ki skrbi, da ste pri preskrbi s hrano bolj mirni.
